Berlin wir Kom(m)en
Orkester je kot živa gmota, prežeta z glasbenim in osebnostnim potencialom; v visoki konjunkturi vsem všečna, v recesiji nesrečna. Glasbo zaznamujejo estetski, celo ekstatični trenutki, ki v poslušalcih vzbujajo prijetne in osvobajajoče občutke. Kot taka ni nikoli dovršena ali popolna. Tehnično bi sicer lahko bila, a smiselno zelo težko. Poleg tehnične nadgradnje je veliko naporov vloženih tudi v smiselno, racionalno in iracionalno nadgradnjo. Rad bi poudaril celoto. Slogan »Ni samo glasba« je bil orkestru v prid na Dunaju, ko smo prvič zaigrali v Zlati dvorani. Naše delovanje oziroma glasbeno udejstvovanje podrejamo tudi tej metaforični ugotovitvi.
Trudimo se, da cilj ne bi opravičeval restriktivnih ukrepov oziroma potrebe po privijanju, kot se mnogokrat izkaže v sicer uspešnih ekipah. Prav tako sem prepričan, da je rezultanta nasprotujočih si sil ključnega pomena za »zdrav napredek«, kot ga pojmujemo v današnjem evropskem prostoru. Uspeh nastopi, ko dve nasprotni sili seštejemo in ne razdelimo. Tako dobimo določen rezultat.
Glasba in muziciranje sta glavna motiva združevanja glasbenikov v orkester. Naši glasbeniki se ob vikendih dokaj redno zbirajo na vajah. Zaradi poudarka, ki smo ga dali na letošnji projekt, smo intenziteto in pogostost vaj nekoliko okrepili. Zgodba se je začela že pred dvema letoma, ko so bili k projektu povabljeni slovenski in tuji skladatelji, da za naš orkester priredijo oz. napišejo avtorsko skladbo. Tako smo uspeli pridobiti Nejca Bečana, Mattea Firmija, Marka Mozetiča in tudi Pierra Thilloya. Da je orkester skladbe še dodatno občutil, so nas skladatelji počastili s svojim obiskom na vajah, nekateri tudi večkrat. Poseben izziv je bilo tudi sodelovanje z odličnimi solisti kot so: Aleš Kacjan, Irena Yebuah in Zoran Lupinc, ki so prav tako dodali svoj prispevek k interpretaciji tako solističnega kot tudi orkesterskega dela. Da je bilo celoletno delo pestro, so sekcijske vaje vodili tudi zunanji sodelavci in naši dobri prijatelji, ki so nam pomagali, da je orkester zvenel kar se da ubrano. Program orkestra, ki je slonel tudi na predstavitvi novih slovenskih skladb, je poleg različnih stilov glasbe vseboval tudi teatrske prvine in raziskovanje podobe orkestra skozi umetnine slikarke Anamarije Samec in režiserke Yulije Rochina. Zanimiv poizkus združitve več področij umetnosti se nam je po pričevanju poslušalcev dobro posrečil na februarskem koncertu v Komnu.
Takrat je Berlin zvenel še daleč in prav je bilo tako, saj smo imeli še marsikaj za postoriti, nadgraditi in izboljšati. Tega so se zavedali tudi sami glasbeniki, zato smo organizirali mnogo sekcijskih, celodnevnih in tudi več dnevnih intenzivnih vaj na Cerknem. V orkestru so kljub svoji mladosti svojo vlogo več kot odlično opravili naši “juniorji”, ki so ravno letos prvič zaigrali v članskem sestavu Pihalnega orkestra Komen. Vsi ti orkestraši so prvič stopili na oder tako imenitne dvorane in suvereno odigrali svoj del zelo zahtevnega programa, ki nemalokrat stoji tudi na pultih profesionalnih pihalnih orkestrov.
V neprestani želji po estetski dovršenosti, kondiciji in koncentraciji, so kdaj pa kdaj v orkestru nastali tudi kisli obrazi, vendar jim je zadovoljstvo ob končnem uspehu poplačalo vloženi trud. Dvestoglava množica glasbenih navdušencev, ki je orkester spremljala na koncert v Berlin, je imela vlogo velikega moralnega podpornika. Orkester je bil dobro sprejet tudi med nemško publiko, pohvale in zanimanje so izrazili tudi glasbeni strokovnjaki iz Francije in Italije. Nekatere slovenske skladbe so vzbudile zanimanje tudi pri dirigentih drugih orkestrov, z namenom da jih vključijo v lasten program. Orkester je vsekakor dokazal, da lahko suvereno poseže tudi po evropskih odrih, s svojo mladostno in razigrano energijo pa prepričal marsikaterega poslušalca. V naslednji sezoni se bo orkestru pridružil gostujoči dirigent, novi projekti pa se obetajo tudi v drugi polovici leta.
Orkester je pred leti svoje poslanstvo nadgradil z organizacijo kulturnega abonmaja, z aktivnim sodelovanjem pri pripravi mednarodnega tekmovanja Svirel na Gradu Štanjel in prirejanjem koncertov, ki bodo v dobrobit okolju v pedagoškem in razvedrilnem smislu.
Objavljeno v reviji KRAS.
